Bombaž

Pošlji prijatelju Natisni
2011
2010

Splošno o bombažu

Kratka zgodovina pridelave in širjenje trgovine bombaža po svetu

Bombaž, lat. GOSSYPIUM MALVA CEAE, uvrščamo v družino sleznic in plod rumeno cvetočih sleznic so bombažna vlakna. Bombaž so začeli gojiti že pred 5000 leti pred našim štetjem v Južni Ameriki in Aziji (Peru, Indija). Vzgojile so se različne vrste bombaža, ki lahko uspevajo tako v tropskih kakor tudi v subtropskih podnebjih. Iz Indije, ki je imela 2000 let monopolni položaj pridelave in uporabe bombaža, se je ta strateška surovina v času Aleksandra Velikega (400-300 l.pr.n.št.) razširila v dežele Perzijskega zaliva, Arabske dežele, malo Azijo in na Kitajsko. Kultura bombaževca se v Levantskih deželah (Egipt, Grčija, Sirija, Turčija) pojavi v letih 100-300 n.št. Arabski trgovci so v 6.-10. stoletju prinesli levantski bombaž v vzhodno Sredozemlje, severno Afriko, na Sicilijo in v Španijo. Sama trgovina z levantskim bombažem pa se je v 12. stoletju razširila na celoten Apeninski polotok in centri te trgovine so bili v Benetkah, Milanu, Genovi in Firencah. Evropski priseljenci so v 17. stoletju prinesli s seboj bombaž tudi v Severno Ameriko.

Bombaž postane od leta 1800 najpomembnejša tekstilna surovina in je poleg žita najpomembnejše trgovsko blago. Danes so največji pridelovalci bombaža: dežele bivše Sovjetske zveze, Združene države Amerike, Kitajska, Indija, Brazilija, Egipt in Sudan.

Uporaba, vrste, kvalitete in ostale značilnosti bombaža

Bombaž je najpomembnejše naravno vlakno, ki ga uporabljamo za izdelavo tekstilnih izdelkov (tkanine, pletenine, netkane tekstilije), in tudi kot surovino za izdelavo tehničnih izdelkov, kot npr. kord za podlago avtomobilskim gumam. Največ bombaža porabi tekstilna industrija za izdelavo vseh vrst tkanin in pletenin za različne namene uporabe, kot so: spodnje perilo, oblačila, posteljno in gospodinjsko perilo, sukanci, higienski proizvodi,…

Vrste bombaža se med seboj ločijo zlasti po dolžini vlaken, ki merijo v dolžino od 9 do 60 mm. Samo gojenje bombaža zahteva visoko temperaturo, veliko vlage in sonca, ter med samo žetvijo suho vreme. V roku 6 do 8 dni po setvi bombaž vzklije, v naslednjih 80 do 90 dneh po setvi cveti in tvori glavičaste plodove, ki po 50 do 80 dneh od začetka cvetenja dozorijo in počijo. Iz enega takega zrelega ploda pridobimo 10.000 do 15.000 različno dolgih vlaken. Skupna vegetacijska doba bombaža je tako približno od 4 do 6 mesecev.

Poleg vlaken lahko iz semen pridobivamo olje, iz tropin pa bombažno semensko moko, ki jo uporabljamo kot krmilo za živali. Luščine semen bombaža se uporabljajo kot gnojilo, stebla pa se lahko uporabijo stisnjena v brikete za kurivo, ali pa jih predelamo v eno izmed komponent gradbenega materiala. Večletne divje sorte bombaža najdemo skoraj v vseh toplih področjih sveta, kot gojena enoletna rastlina pa ima poseben pomen od 18. stoletja naprej, ko je sir Richard Arkwright leta 1769 izumil predilni stroj. Z izumom mehaničnih statev leta 1786 (Edmund Cartwright) in s tem pojav industrijske proizvodnje predelave bombažnih vlaken (nastanek predilnih obratov), se je postopoma oblikovala tudi trgovina z bombažem.

Za komercialne namene se uporablja več vrst bombaža, ki jih delimo v tri večje skupine. Te skupine so:
tip 1: vlakna so v povprečju dolga od 25 do 60 mm. Sem štejemo najkakovostnejša vlakna, kot so egipčanska, sudanska in Sea Island.
tip 2: vrste bombaža z dolžino vlaken od 13 – 33 mm. Sem štejemo večino ameriških vrst bombaža.
tip 3: krajša vlakna z dolžino 9 – 25 mm. Večinoma se nahajajo v raznih azijskih državah.

Za določanje uporabne vrednosti bombaža je pomembna lastnost dolžina bombažnih vlaken. Preja, ki vsebuje neenakomerne dolžine vlaken, ima slabe predelovalne lastnosti in posledica tega je povečevanje odstotka proizvodnih odpadkov. Najboljše kakovosti je dolgovlaknati bombaž, saj v predilnicah predstavlja najnižje proizvodne stroške predelave, hkrati pa zagotavlja tudi kakovostno prejo in tkanino. Na samo kakovost vlaken vplivajo različni vremenski vplivi, način obiranja zrelega bombaža, proces odzrnjevanja, stiskanje in pakiranje v bale. Vremenski dejavniki vplivajo ne samo na rast in razvoj bombaža, ampak pogojujejo tudi obarvanost vlaken. Tako je npr. belo obarvan bombaž značilen za pokrajine, kjer je dovolj padavin, medtem ko je v pokrajinah z malo padavin oziroma s sušnimi obdobji bombaž rumenorjave barve. Seveda pa na barvo bombažnih vlaken vpliva tudi sorta semena, razne bolezni in škodljivci v času od odprtja plodov do obiranja.

Tabela: Pregled najbolj pogoste obarvanosti bombažnih vlaken.

Področje rasti Barva vlaken
Severna Amerika Naravno bela do rahlo rumenokremna barva
Egipt Rumenorjava ali krem barva 
Sredozemlje – Grčija Izrazito bela barva
Vzhodna Indija Rjave ali sive barve 

Kot smo že omenili, je način obiranja bombažnih vlaken zelo pomemben za kakovost bombaža. Višja kakovost in boljša enakomernost dolžine vlaken se zagotovi pri ročnem obiranju bombaža, ker obiralci obirajo le zares zrele plodove. Takšen način obiranja se uporablja predvsem v državah, kjer je delovna sila poceni in na manjših plantažah, kjer je tak način obiranja stroškovno sprejemljiv. Pred strojnim načinom obiranja pa je potrebno s kemičnimi sredstvi povzročiti venenje in odpadanje listov in šele nato se s posebnim strojem odreže vlakna tik ob semenu. Pri takem načinu se pogosto pojavijo poškodovana vlakna.

Fazi obiranja bombaža sledi faza odzrnjevanja, s katero se vlakna ločijo od semen in se očistijo umazanije, listov in delov luščin. V tej fazi odzrnjevanja ločijo krajša vlakna za predenje nižjih številk preje, za izdelovanje vate, umetne svile, papirja in drugih proizvodov. Tako očiščena vlakna se pakirajo v bale, ki tehtajo okoli 230 kilogramov (svetovna proizvodnja, poraba in uvoz bombaža se vodi v milijonih bal a 480 lb oz. a 218 kg).

Na svetu raste veliko različnih vrst bombaža, ki dajejo različno dolga in fina vlakna. Strokovnjaki si prizadevajo vzgojiti nove vrste bombaža, izboljšati kakovost in spremeniti nekatere značilnosti že obstoječim vrstam. Tako se različne institucije po svetu ukvarjajo z vzgojo bombaža – zanimiv je podatek, da samo na moskovskem biotehniškem inštitutu vzgojijo letno okoli 500 novih sort bombaža.

Uporaba egiptovskega bombaž pri izdelkih iz frotirja

Uporaba kakovostne egiptovske preje v izdelkih iz frotirja povečuje uporabne lastnosti za potrošnika. Frotir izdelki, narejeni iz kvalitetnega egiptovskega bombaža, so na otip prijetnejši, mehkejši in imajo večji volumen v primerjavi z izdelki iz frotirja, narejenimi iz klasičnih bombažnih prej. S posebnimi postopki plemenitenja dosežemo, da so izdelki iz frotirja visoko vpojni in razkošno mehki. Sama življenjska doba izdelkov, narejenih iz egiptovskega bombaža, je za 35% daljša v primerjavi z izdelki iz kratko in srednje vlaknatih bombažnih prej.
Izdelki iz frotirja iz egiptovskega bombaža predstavljajo najvišji kakovostni nivo.

Svilanit Svila d.o.o., Kovinarska cesta 5, 1241 Kamnik, Slovenija